Pogledaš svoje karte in zagledaš dve črni dvojki, ki strmita nazaj vate kot slaba šala, ki ti jo je pravkar serviral komplet kart. Nekje v glavi ti majhen glas pravi: »Foldaj in nadaljuj s svojim življenjem«, drugi, nekoliko bolj nepremišljen glas pa pravi »kaj pa, če?«

Pocket dvojke so hand, iz katerega se poker kultura rada norčuje, saj kljub temu, da so par, ne izgledajo kot nič posebnega, imenujejo jih »snežaka« z nekakšnim pomilovanjem in nekako se zdi izguba pota z 2-2 bolj smešna kot izguba z dobesedno katerim koli drugim handom na svetu. Izgubi z A-K in ljudje bodo sočutno prikimali, izgubi z 2-2 in nekdo za mizo bo to omenjal do konca večera.

Toda stvar je v tem, da obstajajo situacije, v katerih je 2-2 povsem spodoben, občasno celo odličen, hand za igro. Trik je v tem, da veš, v kateri situaciji si dejansko!

Zakaj pocket dvojke ne dobijo nobenega spoštovanja

Del razloga je že samo ime: »pocket dvojke« zvenijo kot čisto dno, ker, no ... številčno to tudi so. Ni para, nižjega od njih, so poker ekvivalent zadnjega mesta na tekmi, kjer vsi vseeno dobijo medaljo.

Drugi del je psihološki: ko raisaš z A-A in zgrešiš flop, nihče niti ne trzne, saj naj bi asi tako ali tako večino časa zgrešili flop. Ko raisaš z 2-2 in zgrešiš, se zdi, kot da vesolje samo potrjuje to, kar so vsi že sumili: v tem potu sploh nisi imel kaj iskati.

Toda igranje 2-2 se matematično ne razlikuje tako zelo od igranja 5-5 ali 6-6. Včasih gre samo za občutek, kako je ta hand igrati pred drugimi ljudmi, zaradi katerega igralci naredijo dve nasprotni, a enako slabi stvari: bodisi instinktivno foldajo 2-2 v situacijah, kjer je hand povsem igralen, bodisi postanejo trmasti in ga igrajo samo zato, da bi nekaj dokazali, kar je način, kako na koncu izgubiš celoten stack s parom, ki ne more premagati niti preflop ace-high handa, ko se njegov kicker zelo verjetno poveže z boardom.

Matematika obstaja, čeprav je nihče noče slišati

Dejstvo: s katerim koli majhnim pocket parom na flopu zadeneš set približno enkrat na vsakih 8,5 poskusov. Ta številka se ne spremeni ne glede na to, ali držiš ase ali dvojke, kompletu kart je vseeno za vrednost kart (in tudi za vrednost tvojih občutkov, ampak to je že druga zgodba).

Spremeni pa se to, kaj se zgodi preostalih 7,5-krat: z velikim parom si po zgrešenem flopu običajno še vedno spredaj, saj obstaja precejšnja možnost, da te nihče ni prehitel. Pri 2-2 pa zgrešiti flop VEDNO pomeni, da so na board prišle tri karte, višje od tvojega para, in zdaj nisi samo zadaj, če je nekdo zadel par, ampak imaš tudi zelo malo rezervnih možnosti.

Hand torej ni slab: hand je binaren. Ali zadeneš set in si navdušen ali pa zgrešiš in ostaneš s parom, ki ne premaga ničesar pomembnega. Vmesnega prostora je zelo malo, in prav to ljudi pogosto spravi v težave.

Kdaj je 2-2 dejansko povsem dober hand

Pocket dvojke imajo rade družbo in globoke stacke. Prevod: želiš nekaj igralcev, ki so pripravljeni vložiti denar, in želiš dovolj globoke stacke, da se zadeti set dejansko izplača.

Nekaj situacij, v katerih je ta hand resnično dober:

• Pozna pozicija, nihče ni raisal. Open z 2-2 iz cutoffa ali buttona je povsem običajna in donosna poteza. Ničemur se še nisi zavezal, in če pozneje zadeneš set, boš igral proti manjšemu in bolj berljivemu rangu nasprotnikov.
• Globoki stacki, več igralcev je že v handu. Če so trije igralci pred tabo limpali ali callali, dobiš poceni priložnost za lovljenje seta, ki ti lahko prinese zelo velik pot. To je dober scenarij za set mining s katerim koli majhnim parom.
• Proti enemu raisu iz pozne pozicije, ko si v poziciji. Call je tukaj smiseln, če so stacki dovolj globoki, da zadeti set dejansko nekaj pomeni. Če imajo vsi okoli 25 big blindov, implied oddsi izginejo, z njimi pa tudi razlog za call.

Poleg zgoraj navedenega se lahko, če se znajdeš v situacijah, kjer te je 2-2 v tvojem handu pripeljal nekoliko predaleč, in če si iz boarda ter nasprotnikov, ki so še vedno v handu, iztisnil dovolj informacij, lotil tudi dobrega blefa. Tudi če je board zate povsem prazen, lahko, če meniš, da je enako tudi za druge igralce, poskusiš na silo osvojiti pot: nihče z 9-8 suited, ki je po naključju zadel še eno osmico na rainbow flopu, ne bo podvomil o tvoji stavi, če jo pravilno siziraš. Preprosto bodo foldali.

Kdaj ga je najbolje preprosto spustiti

Druga plat je prav tako pomembna. V številnih situacijah se na 2-2 nikakor ne smeš preveč navezati:

• Zgodnja pozicija, prvi na potezi. Tu nimaš nobene informacijske ali pozicijske prednosti pri openu. Preprosto foldaj.
• Soočen z raisom in re-raisom. Callanje dveh stav s handom, ki mora zadeti točno določeno karto, da sploh postane relevanten, je način, kako stacki izginejo. Foldaj in prihrani žetone za hand, ki ima prihodnost.
• Kratki stacki. Ko implied oddsi padejo, ker nihče nima dovolj žetonov zadaj, da bi te izplačal, izgine tudi celoten razlog za igranje 2-2. Takrat je ta hand samo en slab as stran od tega, da postane slab hand.

Eno pravilo, ki ti prihrani denar (in dostojanstvo!)

Če si moraš zapomniti eno samo načelo, naj bo to: pocket dvojke želijo videti poceni flop ali pa sploh nobenega flopa. Ni vmesne možnosti, kjer callaš velik raise »samo zato, da vidiš, kaj se bo zgodilo«. Prav tako si ta hand sploh prisluži svoj sloves, en predrag flop naenkrat.

Obravnavaj ga tako, kot bi obravnaval že uporabljeno srečko, ki si jo našel na tleh. Morda jo je vredno pogledati, vendar samo zato, ker je brezplačno.

Naslednjič, ko pogledaš navzdol in zagledaš dve črni ali dve rdeči dvojki, preskoči notranjo paniko. Postavi si dve vprašanji: ali lahko poceni pridem v hand in ali me bo nekdo izplačal, če zadanem. Če je odgovor na obe vprašanji da, igraj naprej. Če ne, tiho foldaj in prepusti šale o snežakih neki drugi mizi.